V petdesetih letih 20. stoletja je med ZSSR in ZDA potekala t. i. vesoljska dirka. Takratni predsednik ZSSR Nikita Sergejevič Hruščov je od sovjetskih znanstvenikov zahteval, da na obletnico boljševiške revolucije izstrelijo umetni satelit, ki naj v orbito ponese prvo živo bitje. Bodoče pasje kozmonavte so iskali med potepuškimi psi na ulicah Moskve in v zavetiščih, saj so bili prepričani, da so ti psi zaradi svojega življenja na ulici bolj trdoživi.
KOZMOMJUZIKEL PO MOTIVIH IZ ŽIVLJENJA PSIČKE LAJKE
KRSTNA UPRIZORITEV
PREMIERA: 13. JANUAR 2022
PREDSTAVA TRAJA 1 URO IN 40 MINUT IN NIMA ODMORA.
Ustvarjalci
AVTORJA SCENARIJA IN UPRIZORITVENE ZAMISLI
Eva Jagodic in Matic Lukšič
DRAMATURGINJA
Eva Jagodic
AVTOR SONGOV IN GLASBE
Matic Lukšič
AVTOR LIKOVNE ZASNOVE
Matic Lukšič
SVETOVALKA ZA GIB
Anja Möderndorfer
LEKTOR
Martin Vrtačnik
OBLIKOVALEC SVETLOBE
Boštjan Kos
OBLIKOVALEC ZVOKA
Tomaž Božič
Nastopajo
Psička Lajka se je na testiranju izkazala kot najbolj vzdržljiva. Njena zgodba pa je edinstvena tudi zato, ker je bila Lajka od vseh psov v sovjetskem vesoljskem programu edina že pred poletom obsojena na smrt. Zaradi pomanjkanja časa znanstvenikom namreč ni uspelo pravočasno razviti tehnologije, ki bi psički omogočila vrnitev na Zemljo …
Vse to sem videla, ko sem letela mimo je monoprojekt igralca Matica Lukšiča, ki ob dramski igri svoj ustvarjalni izraz išče tudi na področju lutkarstva in glasbe. S prepletanjem dramske in lutkovne igre, predvsem pa gledališča predmetov, raziskuje posameznikovo težnjo po popolni svobodi ter njegovo potrebo in željo po pripadnosti. Ob tem ga zanima predvsem ranljivost posameznika, saj družba njegovo neomajno pripadnost ponavadi samo izkorišča.
Oni dan sem gledala še eno televizijsko priredbo romana Agathe Christie, ko so iz ust enega od likov prifrčale besede: »Veste, da Rusi pošiljajo človeka v vesolje? Izgleda kot junak, a nihče ni vprašal za mnenje uboge psičke Lajke. Kdo ve, kaj si je mislila, ko je bila sama tam zgoraj.« In nisem si mogla pomagati, da ne bi na glas rekla: »To! Točno to je vprašanje!« V teh nekaj besedah je namreč zajeto popolnoma vse, kar je pritegnilo oba ustvarjalca uprizoritve Vse to sem videla, ko sem letela mimo in naju spodbudilo, da sva se odločila Lajko postaviti v središče pripovedi.
Ko sva pilila idejo, sva se odločila, da se želiva ukvarjati s temami samote, samosti in želje po pripadnosti. Nekje vmes se je potem zgodila pandemija in te teme so za našo družbo postale še bolj relevantne in pomembne, kot so bile prej. Tudi zato nama je tako ljubo, da lahko predstavljava zgodbo, ki razgrinja prav vse tri teme. In ker ni nič bolj osamljenega kot pes v vesolju.
Zgodba o Lajki, prvem živem bitju v zemeljski orbiti, je v svoji srži povsem preprosta. Govori o potepuški psički, ki so jo znanstveniki našli na ulici, odpeljali s seboj, jo v laboratoriju nekaj mesecev z različnimi testi pripravljali na polet z raketo in jo 3. novembra 1957 izstrelili v orbito. Po nekaj urah v raketi, ko je že trikrat uspešno obkrožila Zemljo, je Lajka zaradi prevelike vročine umrla. To je vsa njena zgodba. A za njo se skriva toliko plasti, toliko ljudi, predvsem pa toliko čustev, želja in ambicij, da jo je v enem samem večeru domala nemogoče povedati v celoti.
