Zgodba Jožeta Horvata, o mejah in pregradah, ki živijo le v glavah ljudi in zgodba o pogumu dečka Itea, da sledi svojim željam ne glede na meje, ki mu jih postavljajo drugi.
Vrač Tefoto ga je svaril: »To pomeni črta, tista Waitapu, nakopičeno prekletstvo bogov, njihov srd in neugasljivo sovraštvo. Opomin in večno prepoved smrtnikom, mejo, do katere segajo zmožnosti človeških bitij!«
Smo sodobna družba, katera si postavlja pravila, določa vrednote, … . Smo res? Če v centralni Afriki domordci živijo divje življenje, ga živijo sproščeno brez oblek in se ne sramujejo svojega telesa. Smo mi kot sodobna družba podlegli ozkim normam, navideznim idealom, nekim nenaravnim moralnim predpisom?
Se sme na družbenih omrežjih, ki postajajo naš vsakdan, prikazati ženska dojka? Ali morda kaj več? Ne, ne sme, saj takoj sledi kazen, v takšni ali drugačni obliki. Pa čeprav je to telo »matere« vseh nas, telo, ki bi ga morali idealizirati, mora žal ostati sktito v ozadju za tančico sprenevedanja. Samo medle sence teles žensk kot objektov stvaritve človeštva, se smejo pojavljati na družbenih omrežjih.
In če se ženske še tako trudijo postati enakopravne, enako obravnavane, ….., enako……., se lahko v objavah pojavljajo le v ozadju kot silhuete, samo do neke »meje, črte« – v prestopu te črte jih sistem onemogoči.
Pred to črto/ločnico, pa je dovoljeno objavlajti in prikazovati moč nasilja, ubijanja, klanja, …., politične svetovne igrice, ……, dovoljeno je lagati v zakulisju vere, droge in alkohol so vsakdan tega modenega sveta – svetovnega spleta. Da, to je dovoljeno. Že konica dojke, tistega dela telesa, ki je vsem nam dalo prvo hrano, pa ne sme v svoji lepoti prestopiti črte »prepovedanega«. In to vse zato, ker smo sodobna, moderna družba. Ponovno vprašam: smo res?
» Črte so zato, da se spreminjao, da jih ljudje teptajo« si reče Iteo, pogumni deček in sam odpluje preko morja, da odkrije »dva otoka združena v ljubezni Wai in Tapu .. prej zvezdi južnega in severnega neba!
Miha Kacafura, l. 1955
Živi in dela v Mariboru, s fotografijo se ukvarja od leta 1968, član Foto kluba MB od leta 2011, imel je 8 samostojnih razstav in sodeloval na 66 skupinskih. Ukvarja se s krajinsko (barvna), portretno in predvsem z akt (ČB) fotografijo.
