Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva: ROMEO IN JULIJA
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev.
Po ruski revoluciji leta 1917 je Prokofjev živel v tujini, večinoma v Parizu. Čeprav je do tedaj zložil že vrsto baletov, je bil Romeo in Julija prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil poleti leta 1936. Pot te stvaritve do odra je bila trnova. Najprej ga je v svoji produkciji načrtoval Kirovski balet v Leningradu (danes balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu). Sodelovanje z gledališčem Kirov se je končalo, še preden se je skladatelj sploh lotil skladanja. Zato je Prokofjev balet ponudil moskovskemu gledališču Boljšoj, a so ga tamkajšnji plesalci zavrnili, češ da ga je nemogoče plesati. Potem je skladatelj delo spremenil v orkestralne suite, ki so bile prvič izvedene pred občinstvom v letih 1936 in 1937.
Balet Romeo in Julija, op. 64, je luč sveta zagledal leta 1938, vendar v Brnu na Češkoslovaškem, sovjetsko premiero pa je doživel šele leta 1940 v gledališču Kirov. Napisan je v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.
Priljubljena zgodba baletne literature bo tokrat zaživela v novi različici Renata Zanelle. Zasnovana bo na predstavah, ki ju je postavil na odrih Grške narodne opere in Romunske narodne opere, a v Ljubljani bo luč sveta zagledala njuna izpopolnjena različica, ustvarjena za naš baletni ansambel.
Življenjepisi:
Ustvarjalci predstave:
Renato Zanella, Kevin Rhodes, Alessandro Camera, Alexandra Burgstaller, Jasmin Šehić, Tatjana Ažman, Igor Grasselli, Dominik Steklasa
Solisti:
Nina Noč, Yaman Kelemet, Nina Kramberger, Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Filip Jurič, Oleksandr Koriakovskyi, Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Ana Klašnja, Chie Kato, Regina Križaj, Iulian Anatol Ermalai, Yuki Seki, Hugo Mbeng, Filippo Jorio, Lukas Zuschlag
- Scenograf Alessandro Camera
- Kostumografinja Alexandra Burgstaller
- Oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić
- Asistenti predstave Olga Andreeva, Stefan Capraroiu, Mojca Kalar, Viktor Isajčev, Claudia Sovre, Leonid Kouznetsov
- Dramaturginja Tatjana Ažman
- Koncertni mojster Igor Grasselli
- Asistent dirigenta Dominik Steklasa
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
