Naslov izvirnika:
Tous des oiseaux
Avtor:
Wajdi Mouawad
Prevajalec v slovenščino:
Ignac Fock
Režiser:
Ivica Buljan
Igrajo:
Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose (Joseph Nzobandora), Gal Oblak, Lina Akif
Dramaturginja:
Diana Koloini
Scenograf:
Aleksandar Denić
Kostumograf:
Alan Hranitelj
Skladatelj:
Mitja Vrhovnik Smrekar
Oblikovanje luči in video:
Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte
Lektor:
Jože Faganel
Asistentka dramaturgije:
Manca Majeršič Sevšek
Asistentka kostumografije:
Slavica Janošević
Šepetalka:
Nika Korenjak
Oblikovalec zvoka:
Igor Mitrov
Vodja luči:
Matej Primec
Garderoberka:
Elleke van Elde
Fotografinja:
Barbara Čeferin
Oblikovanje in fotografija programa in plakata:
Toni Soprano Meneglejte
Producenta:
Branislav Cerović in Sandra Ristić
Koprodukcija:
Mini teater, Festival Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj
Pokrovitelj predstave:
Mercator d.d.
Sponzorja:
Herman & partnerji, Don-don d.o.o.
Premieri:
11. in 12. oktober 2020, Križevniška cerkev, Ljubljana
28. in 29. november 2020, Mestno gledališče Ptuj
Mini teater Ljubljana:
Direktor: Robert Waltl
Umetniški vodja: Ivica Buljan
Tehnični vodja: Matej Primec
Festival Ljubljana:
Direktor in umetniški vodja: Darko Brlek
Tehnični vodja: Adam Muzafirović
Mestno gledališče Ptuj:
Direktor in umetniški vodja: Peter Srpčič
Tehnični vodja: Sandi Žuran
Enega najbolj vznemirljivih svetovnih dramskih tekstov iz prejšnje sezone »Vsi ptice« je napisal Wajdi Mouawad, avtor libanonskega porekla iz Quebeca, ki živi v Franciji. Iz zgodbe o judovski družini z internacionalnimi koreninami iz globin zgodovine, vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je bil po ujetju in izročitvi papežu kot darilo prisiljen konvertirati v katolištvo. Ta drama je srečanje z absolutno idejo Drugega. Potem ko je preizpraševal svojo odgovornost in odgovornost svojih sodržavljanov v zgodbah, ki jih prikazuje libanonska vojna, poskuša Wajdi Mouawad tokrat v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami, oditi še dlje od rdeče črte, ki jo vsakič znova prehaja.
Gre za družinsko sago, triler in surovo aktualno politično uganko, ki se začne v knjižnici velike univerze v New Yorku, kjer se mladi raziskovalec genetike spozna z doktorandko zgodovine. V naslednjem prizoru se sliši zvok strašnih udarcev; smo sredi terorističnega napada v Jeruzalemu, Knjižnični stol se je spremenil v bolniško posteljo. Kaj sta mladi Eitan in Wahida iskala v Izraelu? Na mejni nadzorni točki Wahida potrpežljivo pojasnjuje, da Hassan Ibn Muhammad al-Wazzân, s katerim se ukvarja kot zgodovinarka, ni terrorist, temveč protagonist njene doktorske teze: arabski diplomat, ki je umrl pred petsto leti. Ranjeni Eitan je prišel v Izrael iskat svojo izgubljeno babico. Del družine se je odselil v Berlin, a teroristični napad jih je za kratek čas spet vrnil v Jeruzalem, kjer bodo vsi odkrili hkrati strašno in hkrati iztreznitveno resnico o svojem poreklu.
To je tudi ljubezenska zgodba, ki se ne boji močnih emocij, remake Romea in Julije v času, ki sovraži razkošne zgodbe in prisega v minimalizem.
Wajdi Mouawad se je po vsem svetu najprej uveljavil kot edinstven igralec in režiser na sodobni gledališki sceni, cenjen po svojih neposrednih in brezkompromisnih pripovedih ter svoji prepričljivi gledališki estetiki.
Njegov umetniški opus je zelo obsežen: od njegovih lastnih dram (več kot dvajset do danes, vključno s Tideline, Scorched, Gozdovi in nebesa) in priredb (Célineino Potovanje do konca noči in Cervantesov Don Kihot) ter produkcij, ki jih je režiral (Macbeth, Trojanke, Tri sestre), vse do romanov (Visage Retrouvé, Anima).
Wajdi Mouawad je prepričan, da je "umetnost priča človeške eksistence skozi prizmo lepote." Drame Wajdi Mouawada so prevedli v več kot dvajset jezikov in predstavili v vseh delih sveta, od Velike Britanije, Nemčije, Italije, Španije, Japonske, Mehike, Avstralije do ZDA.
Aprila 2016 je bil imenovan za direktorja nacionalnega gledališča "La Colline" v Parizu.
