Knjiga Punce, kapo dol je knjiga o prvih mariborskih "fuzbalerkah". Prinaša zgodbo o srčnih dekletih, ki so se z veliko ljubeznijo in zavzetostjo lotile nogometa. Na njihovi poti so bile številne ovire, a tudi veliko izjemnih trenutkov. S to knjigo jim avtor, Vid Kmetič, postavlja svojstven spomenik in dokumentira njihov obstoj, saj so mnogi Mariborčani že pozabili kako imenitno žesnko nogometno ekipo so imeli. Spremno besedilo je napisal sam predsednik Evropske nogometne zveze UEFA Aleksander Čeferin.
Avtor v uvodnih poglavjih oriše zgodovino nogometa, od iger predhodnic nogometa pa do uveljavitve športa s s splošno sprejetimi pravili, posebno mesto nameni zgodovinskemu orisu ženskega nogometa, kje in kdaj se je pojavil ter s kakimi težavami, ni jih bilo malo, se je srečeval. Tej zgodovini sledi tudi na naših prostorih in nazorno prikaže, kako pomembno mesto v takratnem jugoslovanskem ženskem nogometu so igrale "vijolice".
Aleksander Čeferin v svojem spremnem besedilu takole povabi k branju knjige: "Izredno zanimivo branje, ki dokazuje, da je nogomet več kot »le« šport. Nogomet so predvsem emocije, strast, popolna predanost. In to nikakor ni samo domena moških. »Punce« dokazujejo nasprotno! Emancipacija je imela in ima veliko različnih oblik. Življenjske zgodbe, zbrane v knjigi pred vami, so najlepši možni dokaz. Vsem predsodkom navkljub, vsem omejitvam, podcenjevanjem in težavam navkljub so se ta dekleta odločila, da se ne pustijo popredalčkati in postala drzen znanilec sprememb. Pri tem pa jih je (z)družila skupna ljubezen: ljubezen do nogometa. Punce niso samo še ena nogometna zgodba, ampak so lekcija o življenju, o idealizmu in neizmerni predanosti. Povsem navdihujoče!"
Leta 1971 je revija Antena objavila oglas, da v Mariboru in Ljubljani iščejo dekleta, ki bi se rada preizkusila v igranju nogometa. Odziv je bil presenetljiv, na preizkus je prišlo več kot sto nogometa željnih punc in tiste, ki so pokazale največ nogometnega znanja, so postale prve mariborske nogometašice. Vodil jih je znani mariborski trener in nogometni zanesenjak Pepi Kirbiš, ljubljansko ekipo pa Stane Benkovič.
Čeprav je bila ženska ekipa v glavnem mestu le kot neke vrste privesek NK Olimpije in v mnogo slabšem položaju kot naše Vijolice, pa lahko mirno trdimo, da sta ti dve ekipi orali ledino ženskega nogometa v Sloveniji. Že pol leta po nastanku sta se obe ekipi priključili medrepubliški ligi ˮZahodˮ, v kateri so igrale še ženske nogometne ekipe iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške.
Leta 1972 so Vijolice dosegle svoj prvi uspeh in osvojile pokal ženske nogometne lige. Na povratni tekmi v Ljudskem vrtu so pred 8000 gledalci premagale Olimpijo s 3:1. Očitno je tudi ženska različica ˮvečnega derbijaˮ takrat polnila mariborske tribune.
Večino svojih srečanj so takratni ženski klubi odigrali pred in po tekmah svojih moških kolegov. Da dekleta niso bila kar tako, priča izjava legendarnega športnega novinarja Francija Pavšerja v Večeru 16. septembra 1971, tri dni pred derbijem Vijolic z Olimpijo v Ljudskem vrtu: »Prvič v življenju sem prenašal ženski nogomet, ko je za Bežigradom Olimpija po 11-metrovkah premagala borbene Mariborčanke s 5:3. Najbolj sem bil presenečen tedaj, ko je bila končana prvoligaška tekma Olimpija – Bor in ko so pritekla na igrišče dekleta, da bi odigrala še drugi polčas. Tribune so ostale tako polne kot na začetku, nihče ni odhajal domov, in to je bil najbolj zgovoren dokaz, da so dekleta ogrela množico. Prepričan sem, da bo takšno razpoloženje tudi v nedeljo v Ljudskem vrtu in da bo spodbujanje še stopnjevalo sposobnosti enih in drugih.«
Udarno enajsterico Vijolic so tvorile: Marjana Urankar, Sonja Ilić, Jožica Eger, Jožica Črešnar, Milena Jugovec, Ema Erjavec, Ida Menhart, Magda Kegl, Blanka Milošič, Marjana Kop in Stanka Horvat.
(vir: Vid Kmetič, Založba Pivec)
Še nekaj zanimivosti
8. julija 1973 so odigrale v Ljudskem vrtu zadnjo tekmo. Sezono prej je moška ekipa NK Maribor izpadla iz prve v drugo Zvezno ligo. Bila je taka gneča, da je popustil eden izmed stebrov betonske ograje. Na ta račun se je zbralo 20.000 gledalcev in pubeci so zmagali 3:1 in prišli nazaj v prvo ligo.
Leta 1974 so odšle v Ljubljano, ker je njihov trener Pepo Kirbiš moral prevzeti prvo ekipo moških. V Ljubljani sta jih vodila zakonca Antonija in Janez Krajnc. Registrirati so se morale pri NZS in pričeli so se trenerski in sodniški tečaji, tako da lahko leta med 74 in 77 štejemo kot začetna organiziranega nogometa pri nas. S tem pa se zdi, da se je izgubilo nekaj začetne nogometne romantike. Tiste napol divje lige' ženskih ekip.
